S prijatelji danes v gostilno zavijem,
kar pride mim števca z veseljem popijem.
Nas kelnarca vidi in dobro že ve,
da kakšen mim števca na mizo nam gre.

Ko prava je družba nam ura beži,
se pesem zapoje, srce zaživi.
Nihče več ne šteje nam kolk se nalije,
kar gre mimo števca, najlepše se spije.

Mimo števca, dekleta in smeh,
nocoj izgubljen sem v njenih očeh.
Mimo števca naj vsak se vrti,
dokler še zadnji od nas ne zaspi.

Mimo števca je žena prišla,
jezno me gleda ker ni me doma.
Dekleta utihnejo jaz pa kot kip,
stojim čist pri miru, se ustavim za hip.

Gleda me ostro, »a ti pa spet tu?«
Jaz pa le rečem: »I love you«.
Mimo števca zdaj ni več poti,
danes bom spal tam, kjer kavč mi stoji.